Letos pozimi smo pri nas kupili nove vzmetnice za vse štiri družinske člane. Z možem sva namreč spala na ležišču, ki je bilo staro že petnajst let in zato v precej poraznem stanju, otroka pa sta letos končno dobila vsak svojo sobo. (Doslej sta spala v skupni sobi, kjer smo imeli staro pohištvo iz druge roke, sedaj pa smo kupili obema novega.) Pri menjavi ležišč se je seveda pojavilo vprašanje, kam dati stare vzmetnice.
Štiri vzmetnice zavzamejo kar precej prostora, ker je kosovni odpad šele čez nekaj mesecev, pa jih ne moremo brez težav zavreči. Tako smo jih za začetek zgolj prenesli iz zgornjega nadstropja in jih zvlekli v garažo, kjer se je na njih nekaj časa nabiral prah. Težava je v tem, da so bile tudi v garaži seveda na poti in čakanje na odvoz kosovnih odpadkov je postajalo vse bolj neprijetno. Kadar koli smo hoteli vzeti kakšno stvar iz omar ali polic v garaži, je to postalo cel projekt, saj je bilo treba vzmetnice vedno umakniti. Tako smo nazadnje začeli razmišljati o tem, da bi si izposodili avtomobil z vlečno kljuko, avtomobilsko prikolico, ter sami poskrbeli za odvoz do smetišča.
Mož je dejal, da bi bilo v tem primeru pametno poskrbeti še za odvoz nekaj drugih stvari. Če si že izposojamo vozila in vozimo na smetišče, zakaj ne bi zavrgli še starega računalnika, polnilcev za telefone, pokvarjenega pralnega stroja in električnega mešalnika in mlinčka … Tako smo vse skupaj zložili na dvorišče in pripravili. Ampak nikamor nam ni bilo potrebno peljati. Še isti dan se je pri nas oglasil gospod, ki se ukvarja z odpadki, in se je ravno po naključju peljal mimo. Povprašal je, ali mu odstopimo vse električne naprave, in strinjali smo se, vendar pod pogojem, da odpelje tudi vzmetnice. In tako je vse skupaj naložil in odpeljal, ne da bi mi sploh imeli kaj dela.
Knjiga